Okoljska etika je del etike, ki preučuje vrednote in norme, povezane s človeškim življenjem in njenim odnosom z naravnim okoljem.
Koncept okoljske etike povzema vprašanja, kot so zaščita narave, naravne pravice, biotehnologija in zaščita pravic živali.
Koncept okoljske etike je mogoče uporabiti za reševanje globalnih okoljskih problemov, kot so globalno segrevanje, onesnaževanje in krčenje gozdov.
Koncept okoljske etike vključuje tudi preučevanje, kako morajo ljudje delovati, da bi povečali skupno blaginjo in zmanjšali negativni vpliv človeških dejavnosti na okolje.
Okoljska etika poudarja tudi pomen ohranjanja in ohranjanja narave ter zagotavlja, da človeški interesi ne ovirajo interesov narave.
Nekatere teorije o okoljski etiki poudarjajo pomen ohranjanja in ohranjanja narave za dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij.
Okoljska etika se osredotoča tudi na naravne pravice in razumevanje, da ima narava enake pravice kot ljudje.
Koncept okoljske etike želi tudi povečati ozaveščenost o vplivu človeške dejavnosti na okolje in spodbujati okolju prijazne prakse.
Okoljska etika vključuje tudi vprašanja, kot so socialna pravičnost, pravice živali in okrevanje ekosistemov.
Okoljska etika poudarja tudi pomen zmanjšanja človekove odvisnosti od naravnih virov in povečanje človeške odgovornosti za okolje.
