Avtizem je nevrobiološka motnja, ki vpliva na razvoj možganov in vpliva na družbeno sposobnost in individualno komunikacijo.
V zadnjih nekaj desetletjih se je razširjenost avtizma na svetu znatno povečala.
Ni enega samega medicinskega ali biološkega testa, ki bi lahko postavil diagnozo avtizma, diagnoza temelji na opazovanju individualnega vedenja in socialne interakcije.
Avtizem nima jasnih vzrokov, vendar lahko več dejavnikov tveganja vpliva na možnost, da človek razvije avtizem.
Avtizem ni bolezen, ki jo je mogoče ozdraviti, vendar lahko ustrezna intervencija in terapija pomaga posameznikom z avtizmom, da se razvijajo in delujejo učinkoviteje.
Nekatere fizične značilnosti, kot so manjša ušesa in značilne oblike obraza, lahko opazimo pri posameznikih z avtizmom.
Nekateri posamezniki z avtizmom imajo posebne sposobnosti, kot so odličen spomin ali izredne matematične sposobnosti.
Avtizem ni posledica slabe nege ali pomanjkanja naklonjenosti staršev.
Nekateri posamezniki z avtizmom lahko kažejo različne reakcije na dražljaje, kot sta zvok ali dotik.
Nekateri ljudje z avtizmom lahko uživajo v ponavljajočih se dejavnostih, kot je ponavljanje besed ali večkrat igranje iste igre.
