Na živalih, kot so miši in opice, se izvajajo številni psihološki poskusi, da ugotovijo, kako delujejo njihovi možgani in vedenje.
Psihološke poskuse je v 19. stoletju prvič izvedel Wilhelm Wundt, nemški psiholog.
Psihološki poskusi pogosto uporabljajo napredno tehnologijo, kot sta MRI in EEG, za merjenje možganske aktivnosti in duševnih funkcij.
Psihološki poskusi lahko uporabijo tudi tehnike hipnoze in meditacije za spremembo duševnega stanja osebe.
Psihološki poskusi nam lahko pomagajo razumeti delovanje možganov in človeškega vedenja ter lahko zagotovijo koristno znanje za zdravljenje in psihološko terapijo.
Nekateri znani psihološki poskusi, kot so Milgram Experiments in Stanford Experiments, so zaradi svojega etičnega in moralnega konteksta postali sporni.
Psihološki poskusi se lahko izvedejo v različnih okoljih, od laboratorijev do bolj naravnih okolij, kot so šole ali delovna mesta.
Nekateri znani psihološki poskusi, kot so Pavlov poskusi s psi, so pomembno prispevali k našemu razumevanju učenja in kondicioniranja.
Psihološki poskusi nam lahko pomagajo razumeti koncepte, kot so zaznavanje, motivacija, čustva in človeška osebnost.
Psihološki poskusi se lahko uporabijo za oceno učinkovitosti programov in psiholoških posegov v različnih okoliščinah, kot so izobraževanje, duševno zdravje in javna politika.
