V psiholoških poskusih subjekti ponavadi dajo drugačen odziv, ko vedo, da jih opazujejo.
Psihološki poskusi pogosto vključujejo uporabo manipulacije ali majhnih goljufij, na primer zagotavljanje napačnih informacij za zadevo, da ugotovijo, kako reagirajo.
Eden od znanih eksperimentov v psihologiji je Stanfordov zaporni eksperiment, kjer skupina študentov deluje kot zaporniki in stražarji v simulacijah zapora.
Psihološki poskusi pogosto zahtevajo veliko število oseb, raziskovalci pa morajo zagotoviti, da predstavljajo naključno večjo populacijo.
Nekateri znani psihološki poskusi so prinašali sporne ali neetične rezultate, kot so poskusi iz tuskegeeja, kjer raziskovalci že desetletja dovoljujejo obolele za sifilis brez zdravljenja.
Psihološki poskusi se pogosto izvajajo v laboratorijih, lahko pa se izvajajo tudi v resničnih okoljih, na primer v šoli ali v službi.
Nekateri dobro znani psihološki poskusi vključujejo Milgramske eksperimente, kjer imajo preiskovanci ukaz, da drugim zagotavlja električni šok drugim kot del preučevanja avtoritete.
Psihološki poskusi lahko vključujejo tudi fiziološke meritve, kot so srčni utrip ali možganska aktivnost, da bi razumeli, kako telo reagira na določene situacije.
Skupaj z naraščajočo ozaveščenostjo o etiki v raziskavah ljudi morajo raziskovalci zdaj izpolnjevati stroge zahteve, da bi zagotovili zaščito njihovih subjektov in da so rezultati njihovih raziskav natančni in zanesljivi.
Psihološki poskusi so dali veliko vpogleda v to, kako razmišljamo in reagiramo na svet okoli nas, in še naprej so zanimivo in pomembno področje raziskovanja.
