Sprva sta teorijo iger razvila John Von Neumann in Oskar Morgenstern leta 1944.
Teorija iger se uporablja na številnih področjih, kot so ekonomija, politika in biologija.
Teorija iger razpravlja o strategijah in odločitvah, ki jih vsak igralec sprejme v igri.
V teoriji iger obstaja koncept ravnotežja Nash, ki pojasnjuje situacijo, ko je vsak igralec izbral najboljšo strategijo zase.
Teorija iger se lahko uporabi tudi za analizo vedenja potrošnikov in proizvajalcev na trgu.
V poker igrah lahko teorijo iger uporabimo za oceno možnosti za zmago pri vsakem igralcu na podlagi kartice, ki jo ima.
Teorija iger se lahko uporabi tudi za analizo političnih odločitev, kot so predsedniške volitve ali javna politika.
V teoriji iger obstaja igra z ničelnimi vsoti, kar pomeni, da če en igralec zmaga, potem bo izgubil drug igralec.
Teorija iger se lahko uporabi tudi za analizo odnosov med državami v mednarodnih odnosih.
V teoriji iger obstaja koncept dileme zapornikov, ki opisuje situacijo, v kateri se morata dva oseba, ki se ne poznata, odločiti, ali bosta sodelovala ali ne.
