Socializem je v Indoneziji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prvič uvedla indonezijska komunistična stranka (PKI).
Med vladavino Soekarna v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Indonezija sprejela socialistično ideologijo kot osnovo za nacionalni razvoj.
Takrat je država prevzela gospodarske sektorje, kot so nafta, plin in rudarsko nacionalizacijo.
Koncept socializacije se uporablja tudi za nasadni in industrijski sektor, da bi okrepili nacionalno gospodarstvo in zmanjšali socialno neenakost.
Vendar je v obdobju novega reda v šestdesetih do devetdesetih letih prejšnjega stoletja socializem postal ideologija, ki jo je vlada marginalizirala in celo zatirala.
Šele v reformni dobi v poznih devetdesetih je socializem spet postal tema, o kateri so razpravljali med akademiki in socialnimi aktivisti.
Ena od znanih indonezijskih socialističnih osebnosti je Pramoedya Ananta Toer, aktivna pisateljica in intelektualec v obdobju Soekarna in novega reda.
Trenutno je indonezijska laburistična stranka (PBI) politična stranka v Indoneziji, ki nosi socialistično in marksistično ideologijo.
V Indoneziji še vedno obstaja razprava in polemika o tem, ali je mogoče socializem učinkovito uporabiti v okviru Indonezije, ki je bogata z družbeno, kulturno in versko raznolikostjo.
Kljub temu obstaja veliko družbenih gibanj in skupnosti, ki se v Indoneziji borijo za ustvarjanje bolj pravične in pravične družbe z izvajanjem socialističnih vrednot.
