Geološka zgodovina se je začela v 4. stoletju pred našim štetjem, ko je Aristotel preučeval kamnine in njihov vpliv na okolje.
Izraz geologija izvira iz starogrške GE, kar pomeni zemljo in logotipe, kar pomeni znanost.
V 17. stoletju je Nicholas Steno, danski znanstvenik, razvil načelo stratigrafije, ki navaja, da je najstarejša kamnita plast pod mlajšim skalnim slojem.
James Hutton, škotski geolog, velja za oče moderne geologije zaradi svoje teorije skalnih ciklov in geoloških procesov, ki so trajali že milijone let.
Charles Darwin, bolj znan kot oče teorije evolucije, prav tako izvaja geološke raziskave in najde dokaze o geoloških in bioloških spremembah, ki so se zgodile dlje časa.
Na začetku 20. stoletja je Alfred Wegener, nemški meteorolog, razvil teorijo celinskih gibanj (Pangea), ki je bila pozneje sprejeta kot teorija tektonskih plošč.
Leta 1961 je John Tuzo Wilson, kanadski geolog, razvil teorijo tektonskih plošč in predstavil izraz Transform Future.
V zadnjih letih je tehnologija satelitskih preslikav in spremljanja znanstvenikom omogočila, da se naučijo in razumejo več o dinamiki zemlje in geologije.
Geološke študije so zelo pomembne pri prepoznavanju naravnih virov, kot so nafta, zemeljski plin in minerali.
Geologija ima tudi pomembno vlogo pri razumevanju in blaževanju tveganja za naravne nesreče, kot so potresi, vulkanski izbruhi in poplave.
